Spremljajte zanimivosti s področja otroške in mladostniške psihologije

04. September 2019

Zakaj je dobro diplomirati?

Obstajajo objektivne ali zunanje koristi, ki jih študent pridobi, ko doseže zastavljen cilj in diplomira – to so večja zrelost (diploma kot zrelostni izpit), višji družbeni status in ugled med vrstniki, drugimi diplomanti ter delodajalci. Zelo pomembne so tudi subjektivne ali notranje koristi, med katere sodijo osebnostne kvalitete in vrline, zlasti samozavest in samopotrditev (zmorem uspeti in doseči dolgoročni cilj), boljša samopodoba, samospoštovanje in zaupanje vase (vreden sem, sposoben sem, zmorem če hočem). Vse to je zelo pomembno za nadaljnji osebnostni in strokovni razvoj posameznika. Diploma torej ni le »papir«, saj bodočim delodajalcem pove, da ima oseba poleg osnovnega znanja tudi takšne osebnostne lastnosti, ki jih smatramo za ključne pri uspešnem opravljanju vsakršnega dela – samodisciplino, odločnost, vztrajnost, predanost. Sposobnost vztrajati kljub frustracijam in neuspehom na poti do cilja je lastnost, ki se odraža na mnogih življenjskih področjih.

Kako se motivirati za pisanje diplome?

Pomaga, da o svojih namerah in ciljih govorimo drugim, se o njih pogovarjamo z bližnjimi in prijatelji, jih po potrebi prosimo za pomoč, nasvete, podporo. Če svoje cilje in začrtane korake do njih delimo z drugimi, to dokazano prispeva k temu, da se k njim bolj obvežemo, do njih čutimo večjo dolžnost in predanost za njihovo doseganje. Preko pogovorov in povezovanja z drugimi krepimo tudi socialno oporo, ki je tekom absolventskega staža oz. pri dokončevanju študija zelo pomembna.

Kaj v okolju lahko spodbudno vpliva na nas?

To je zagotovo socialna opora, saj vsakdo potrebuje ob sebi enega ali več posameznikov, ki ga bodrijo in spodbujajo, ko se mu zatakne. Pomaga tudi ohranjanje dnevne strukture z dobro izdelanim časovnim managementom. Sem sodijo izdelava urnika oz. dnevnega načrta, razdelava končnega cilja po korakih. Priporočljivo je, da so cilji zastavljeni po akronimu SIDRO (specifični, izmerljivi, dosegljivi, realistični in omejeni s časom). Poleg tega svetujemo še dovolj spanja, redno in zdravo prehrano, dovolj gibanja in nekaj sprostitve – v obliki športa in/ali sprostitvenih tehnik. Sproščanje je še posebej pomembno, ko je študent napet, tesnoben ali pod pritiskom. Brez omenjenega ne bo zmožen polno in učinkovito funkcionirati, vsaj ne na dolgi rok. Pisanje diplome pa je dolgoročni projekt.

Preprosti nasveti za dokončanje?

Pri dokončevanju vsakega daljnoročnega projekta/naloge zelo pomaga pozitivna vizualizacija. To pomeni redno in čim pogostejše živo predstavljanje in zapisovanje želenega cilja, kar prispeva k doživljanju smisla nekega početja. Vprašajmo se Kaj mi bo diploma prinesla? (npr. svobodo v poklicu, večjo možnost izbire). Pomaga pa tudi negativna vizualizacija. TO pomeni živo predstavljanje negativnih posledic – česa nočem oz. za kaj bom prikrajšan, če cilja ne dosežem (npr. občutka podrejenosti pri delu, nezmožnost najti želeno zaposlitev). Lepota vizualizacije je, da možgani ne ločujejo med resničnostjo in neresničnostjo. To pomeni, da bolj podrobno, kot poteka naša »umska vaja«, bolj lahko prepričamo svoje možgane v to, da že gre za pravo stvar. In ko 'prava' situacija pride, nam ni treba več razmišljati, kaj točno narediti ali kako delovati – samo storimo/realiziramo to, kar je v naših možganih že resničnost.

Moč pozitivnega razmišljanja?
 
Pozitivno razmišljanje je površno, saj leži na površini zavestne misli in ne spreminja globoko zakoreninjenih prepričanj. Služi bolj kot maska za resničnost, je sredstvo, ki nam omogoča, da se potikamo okoli neželenega ozemlja, vendar nam ne pomaga oditi s tega območja. Bolj učinkovito je pogovarjanje s samim s seboj (a bodite pri tem diskretni, da vas drugi ne bodo čudno gledali J). Z notranjim spodbudnim dialogom se lahko dobro samomotiviramo, če ga izvajamo redno, vsakodnevno, večkrat na dan, po možnosti naglas. Vprašajte se, kakšna je vaša definicija uspeha? Kakšne ovire zaznavate, da bi dosegli cilj? Samopotrditve (samoafirmacije) so lahko usmerjene v opogumljanje ali premagovanje anksioznosti. Oblikujte svojo »mantro« in si jo ponavljajte (npr. »Nič resnično dobrega nikoli ni enostavno!«). Tako s 'samopogovorom' kot z že omenjeno vizualizacijo re-programiramo lastne možgane v želeno smer.
 
Za zaključek...
 
Razmišljajte 'na veliko', delajte 'na malo'. Diplomirati je velika vizija, kar je v redu, a vas lahko preplavi do točke, da obtičite paralizirani in ne storite ničesar. Odlašanje ali predčasno odnehanje lahko odraža strah pred neuspehom in izhod iz cone udobja, ki smo jo vajeni. Pomislite torej na veliko sliko in od tam delajte vzvratno, korak za korakom. Biti duševno močan pomeni imeti jasno definicijo tega, kako izgleda uspeh. Nič drugega ne gradi duševne »žilavosti« bolj kot dosledno postavljanje izzivov sebi in soočenje z njimi. Umska žilavost je mišica, ki tako kot vse druge mišice zahteva dosledno vadbo, da postane močnejša. In ko se utrudite, nadaljujte. In potem… nadaljujte naprej.
 
mag. Ranja Salmič, univ. dipl. psih., MSc (UK)
otroška psihologinja, PRIMA POMOČ

Bodite obveščeni

Če želite slediti našim novicam, nam posredujte vaš e-kontakt in poskrbeli bomo, da bodo prave novice prišle do vas ob pravem času.

Vpišite vaš E-naslov na katerega vas bomo
obveščali o posebnih ponudbah in novostih.