Do pojava depresije pride zaradi sovpliva številnih dejavnikov, znotraj in zunaj posameznika. Dejstvo, da čedalje več otrok in mladostnikov razvije depresivno motnjo, lahko pripišemo psihološkim in socialnim dejavnikom. Med psihološke dejavnike prištevamo posameznikove osebnostne značilnosti (tesnoben temperament, nagnjenost k samokritiki), nizko samopodobo, šibke socialne veščine, nekonstruktivne načine soočanja s stresom in čustveno neodpornost na stres. Med socialne dejavnike pa vpliv družine, kakovost družinskih odnosov, načine reševanja problemov v družini, kot tudi značilnosti šole, otrokovo socialno vključenost in pripadnost sošolcem oz. vrstniški skupini, vpliv stresnih dogodkov, na primer izgub, ločitve, razhodov ipd.

Znaki depresije otrok in mladostnikov

Značilni znaki depresije obsegajo občutke žalosti, osamljenost, izgubo veselja, otopelost oz apatičnost, negativno razmišljanje, neodločnost, občutke krivde in manjvrednosti, pomanjkanje  energije, slabo koncentracijo, slab spomin, motnje spanja in apetita. Poleg žalosti je tipičen pokazatelj večja razdražljivost in uporniško vedenje, ki se kaže v vse več medosebnih konfliktih. Konfliktom sledijo občutki krivde, otrok sebe doživlja kot breme, da je okolici odveč, da ga nihče ne razume ali da nikomur ni mar zanj. Lahko razmišlja o samopoškodovanju ali smrti, ki bi njemu in družini prinesla olajšanje.

Kako ločimo mladostniško krizo od razdražljivosti, značilne za depresijo? Normalno je, da so mladostniki skozi odraščanje večkrat napeti, slabe volje, so prepirljivi, razdražljivi, njihovo razpoloženje niha. Kar razlikuje normalno mladostniško vedenje od depresivnega in odstopajočega, je trajanje takega vedenja in občutkov. Če čustveno-vedenjske spremembe trajajo kontinuirano, večino časa, vsakodnevno, in vsaj dva tedna, verjetno govorimo o depresiji. Depresijo pogosto spremlja tudi upad v vsakodnevnem funkcioniranju, povečana pa je tudi verjetnost tveganih vedenj, na primer zlorabe substanc, alkohola, samopoškodovanje ali samomorilne misli.

Depresijo moramo ločiti tudi od žalovanja. Čeprav sta si koncepta podobna, je za žalovanje značilna žalost, ki niha, se postopno zmanjšuje in je povezana z mislimi na umrlo osebo. Žalost ob žalovanju spremljajo tudi pozitivna čustva, z občasnim humorjem. Pri žalovanju je ohranjena pozitivna samopodoba in samospoštovanje, ki sta pri depresiji pomembno znižana.

Posledice depresije

Posledice depresije so zelo večplastne, zato je prepoznavanje prvih simptomov ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju in preprečevanju te motnje. Depresija ne vpliva le na posameznikovo počutje, temveč tudi na odnose, otrokovo uspešnost v šoli, vedenje, socialno vključevanje in zdravje na splošno zdravje. Depresivni otroci in mladostniki so bolj dovzetni za bolezni, saj imajo slabši imunski sistem. Pogosteje tudi posegajo po prepovedanih substancah, na primer drogah ali alkoholu. Pogosteje so tudi samodestruktivno naravnani. Depresija predstavlja najmočnejši dejavnik samomorilnega vedenja, ki je eden od vodilnih vzrokov smrti med mladostniki. Kar 60 % mladostnikov doživlja samomorilne misli, 30 % pa jih samomor skuša narediti. Dejavniki, ki povečujejo tveganje samomorilnosti, so impulzivno vedenje z agresijo, zloraba substanc, samomor v družini, predhodni poskusi samomora in negativni dogodki, na primer izgube, ločitev staršev, razhod z ljubljeno osebo ipd.

Kako pomagati depresivnemu otroku

Odrasli lahko pomagamo tako, da se zanimamo za otrokovo oz. mladostnikovo vsakodnevno razpoloženje in počutje ter ga spodbudimo, da jih nekam zapisuje, na primer v obliki dnevnika. Pozorni moramo biti predvsem na otrokov odnos do samega sebe, družine, prijateljev, šole in prihodnosti. V kolikor opazite, da otrok kaže spremembe na omenjenih področjih v negativni smeri, poiščite strokovno pomoč.

mag. Ranja Salmič, univ. dipl. psih., MSc (UK)
otroška psihologinja, PRIMA POMOČ